Liposomalne oblike prehranskih dopolnil

Liposomalne oblike prehranskih dopolnil

Liposomi so narejeni iz ekstraktov lecitina. Le-ta vsebuje fosfolipide, ki se pomešajo z molekulami tiste snovi, ki jo želimo vezati. Med seboj se liposomi razlikujejo glede na velikost, od majhnih nanometrskih do več deset mikrometrskih. Ob kontaktu z vodo fosfolipidi tvorijo mikroskopske strukture z osrednjo praznino, v kateri je enkapsulirana voda. V enkapsulirani vodi lahko raztopimo druge molekule, kot sta vitamin C ali glutation, za katere želimo, da se enostavno absorbirajo v naše telo. Medtem, ko lahko hidrofilne molekule zadržimo v enkapsulirani vodi, hidrofobne snovi pa se lahko raztopijo v samo membrano, imajo liposomi sposobnost vezave in prenosa tako hidrofilnih kot hidrofobnih molekul. Zaradi teh edinstvenih lastnosti lahko liposome zelo pozitivno uporabimo pri izdelavi kakovostnih prehranskih dopolnil in kozmetičnih izdelkov. 

Prednost uporabe liposomov pri zagotavljanju prenosa hranil, prehranskih dopolnil v telo, je njihova enostavna absorpcija v prebavnem traktu. Na ta način se zagotovi prenos zadostnih količin snovi, ki lahko dosežejo svoj učinek v telesu. Telo v mnogih primerih namreč razgradi kompleksne molekule preden se absorbirajo ali pa jih ne absorbira dovolj hitro, kar posledično vpliva na slabšo absorpcijo. Glede na to, da se liposomi zlahka absorbirajo, tudi snovi, ki so enkapsulirane v njih, v krvi dosežejo veliko višje koncentracije, kot snovi iz neenkapsuliranih izdelkov, kot so običajne tablete. 

Tehnologija liposomov sega še veliko dlje. Liposomi namreč lahko pomagajo tudi pri prenosu aktivnih učinkovin do celic, v katerih telo potrebuje večje količine specifične spojine. Fosfolipidni dvosloj liposomov se lahko spoji z drugimi dvosloji kot je tudi sama celična membrana, kar omogoči dostavo vsebine liposomov neposredno v celice. 

Tvorba liposoma

Proizvodnja liposomov je energijsko zelo zahteven proces. Fosfolipidi in molekule vode se združujejo ob dodajanju energije v natančno uravnavanem procesu z uporabo sonifikacije ali Ultra-turrax sistema. Lipidni vezikli se nato tvorijo v enojne ali več slojne dvoslojne, ki so razdvojeni z molekulami vode. Ta proces omogoča tvorbo dovolj majhnih delcev, da se lahko le-ti hitro absorbirajo v kri. 

Liposomi so sodobna transportna oblika vnosa prehranskih dopolnil in zdravil, ki so bili razviti z namenom zaščite in boljše biološke uporabnosti učinkovin pri peroralnem vnosu. Veliko učinkovin tako v prehranskih dopolnilih, kot tudi v zdravilih, je namreč občutljivih na vplive želodčnega in črevesnega soka, prav tako pa se zaradi svojih fizikalno-kemijskih lastnosti velikokrat slabše absorbirajo iz črevesja v kri, zato služijo liposomi kot zaščita. 

Ime liposom izhaja iz grščine in pomeni maščobno telo. Sestavljen je namreč iz vodnega okolja v notranjosti in maščobne (fosfolipidne) ovojnice, ki ščiti vodno vsebino z učinkovino pred zunanjimi vplivi, obenem pa zaradi prave velikosti omogoči neposreden vstop skozi črevesni epitelij. V kolikor je učinkovina vodotopna, se nahaja v notranjem vodnem mehurčku, v kolikor pa je maščobotopna, pa se ujame v maščobni sloj liposoma, ki je lahko sestavljen iz večih slojev. Tako so liposomi idealni transportni sistem tako za vodotopne (hidrofilne) kot maščobotopne (lipofilne) učinkovine. 

Razvoj liposomov se je začel že v letu 1961, od leta 1980 dalje pa liposome intenzivno preučujejo predvsem v farmacevtski in kozmetični industriji. Glede na sestavo in velikost lahko dosežejo, da se del liposomov absorbira že v ustni votlini, večina liposomskih prenosov pa je usmerjeno predvsem v zaščito učinkovine pred vplivi okolja. Študije kažejo, da se liposomalni pripravki dalj časa zadržujejo v prebavilih, učinkovine so bolj zaščitene pred agresivnim okoljem v želodcu in črevesju, obenem pa imajo zaradi inetrakcij liposomske ovojnice z bio membranami v epiteliju črevesja večjo moč absorpcije, kar močno prispeva k bistveno večji biološki uporabnosti. Tako lahko s farm akodinamskimi parametri zasledimo do 30 % pa do 600 % več učinkovin v organizmu kot posledica uporabe liposomskega transportnega sistema, primerjalno z učinkovino v prehranskem dopolnilu, kjer liposomi niso bili uporabljeni. 

V okviru sodobnih dostavnih oblik prehranskih dopolnil največkrat v liposome vgradijo vitamin C, glutation, koencim Q10, kurkumin in vitamin B12. Največ raziskav je bilo narejenih z liposomi, ki so vključevali hidrofilno jedro z vitaminom C. Vitamin C (askorbinska kislina) je vodotopen vitamin, ki se hitro lahko oksidira in tako izgubi aktivnost. Vitamin C v obliki liposomov tako prinaša več za uporabnika zelo pomembnih prednosti. Ker se običajni vitamin C v prebavilih delno razgradi in je njegov vnos omejen, bi ga morali zaužiti večje količine, kar pa lahko deluje dražeče na sluznico. 

V liposomalni obliki je vitamin C manj podvržen oksidaciji, zato so že manjši odmerki dovolj učinkoviti. Učinkovitost lahko primerjamo celo z intravenskim vnosom, torej aplikaciji vitamina C v injekcijskih raztopinah. Vnos vitamina C v obliki intravenskih injekcij je za uporabnika precej nepraktično, tehnično in strokovno zahtevno. Z uporabo liposomalne oblike vitamina C pa lahko velikokrat nadomestimo potrebo po injiciranju vitamina C. Podobno velja za kurkumin, ki je izjemno zdravilna naravna učinkovina, izolirana iz korena indijske rastline Curcuma longa L. (in nekaterih drugih vrst) in ima dokazano podporno delovanje jeter in žolčnika, pospešuje procese metabolizma maščob in ima protivnetno ter antioksidativno delovanje. 

Ker pa je izrazito maščobotopen, izkazuje kurkumin slabo biološko uporabnost, saj se ga le malo absorbira in porazporedi po tkivih. S podobnimi znanstvenimi študijami so raziskovalci dokazali prednost liposomalnih oblik glutationa, koencima Q10, nekaterih vitaminov in ostalih učinkovin, ki so fizikalno ali biološko neoptimalne za peroralno aplikacijo, zato veliko pričakujemo od razvoja liposomalnega sistema vnosa učinkovin v bodoče. 

prof. dr. Borut Štrukelj, mag. farm