Migrena

Migrena

Migrena je ena najpogostejših oblik glavobola, ki prizadenejo odraslo populacijo in je pogostejša pri ženskah, zaradi hormonskih vplivov. Pojavijo se že v otroštvu ali pri mladih odraslih in lahko močno vpliva na kakovost življenja. 

Migreno povzroča predhodna razširitev možganskih žil, hkrati pa bolečinska živčna vlakna v možgane pošiljajo signale, ki izzovejo boleče migrenske znake. Vzroki za nastanek niso natančno znani, verjetno pa povezujejo tudi z genetskimi predispozicijami. Veliko dejavnikov povezujejo s sprožitvijo migrene. Mednje sodijo čustveni, telesni, prehranski, okoljski in medicinski dejavniki. Posameznik je lahko občutljiv na več naštetih dejavnikov, njihovi učinki pa se seštevajo.

Čustveni:

  • stres,
  • tesnoba,
  • napetost,
  • šok,
  • depresija.

Telesni:

  • utrujenost,
  • slaba kakovost spanja,
  • slaba telesna drža,
  • napetost v vratu ali ramenih,
  • menopavza.

Prehranski:

  • pomanjkanje hrane,
  • dehidracija,
  • alkohol,
  • prehranska dopolnila,
  • kofeinski napitki.

Okoljski:

  • močna svetloba,
  • utripajoči zasloni,
  • kajenje,
  • glasen zvok,
  • sprememba klime.

Medicinski:

  • nekatera zdravila (uspavala, kontracepcija)

Poznamo dve vrsti migrene:

  • migrena z avro,
  • migrena brez avre .

Glavni simptom migrene je močan glavobol, bolečina se pojavi na sprednjem delu glave ali na eni strani. Bolečino občutimo kot razbijajočo bolečino, ki je lahko zmerna ali močna, slabša se ko se premikamo. 

Simptomi z avro:

  • bleščeča svetloba, slepe pike, cikcak črte, izpad vidnega polja
  • omrtvelost teles, ščemeč občutek, žarjenje, zbadanje
  • težave s koordinacijo gibov,
  • govorne težave,
  • izguba zavesti.

Simptomi brez avre:

  • slabost (bruhanje),
  • zaprtje,
  • preobčutljivost za svetlobo,
  • preobčutljivost za zvok,
  • preobčutljivost za vonj.
Migrenski simptomi lahko trajajo od 4 do 72 ur in se pojavijo neposredno po avri ali po prostem intervalu, ki je krajši od ene ure. Večinoma narašča postopoma in v 30 – 60 minutah doseže maksimalno jakost. 

Diagnozo postavimo na osnovi tipične klinične slike in poteka. Osebni zdravnik vas pregleda telesno in nevrološko, to zajema: pregled vida, koordinacije, refleksov in občutkov. Migrene se lahko pojavljajo nepredvideno, z različnimi obdobji, da bi zdravnik lažje določil diagnozo je priporočljivo, da vodite migrenski dnevnik. Zdravnik vas mora seznaniti z boleznijo in njenim potekom, kot bolnik pa morate pri zdravljenju sodelovati. 
Na voljo so različna zdravila, ki jih lahko vzamemo ob akutnem napadu. Veliko ljudem pri lajšanju simptomov migrene pomagajo protibolečinski pripravki. Pogosto za zdravljenje migrene uporabljajo paracetamol in Aspirin. Zaradi protivnetnega delovanja so lahko protivnetna zdravila, kot je ibuprofen učikovita. Obstojajajo tudi kombinirana zdravila, ki vsebujejo učinkovine proti bolečini in slabosti. Pomembno je, da se držimo predpisanih odmerkov zdravil, saj lahko prekomerna raba povzroči ravno nasproten učonke in sproži nastanek dolgootrajnega kroničnega glavobola. 

Zdravnika obiščite takoj ko se vam pojavijo naslednji znaki:
  • hud glavobol,
  • glavobol po udarcu v glavo,
  • kronični glavobol,
  • glavobol z vročino, otrdelim vratom, zmedenostjo.
Pomoč pri migreni:
  • izogibajte se dejavnikom, ki sprožijo migreno
  • vodite dnevnik migrenskih napadov,
  • urejen ritem spanja,
  • ukvarjajte se s športom,
  • obroki naj bodo redni,
  • skušajte živeti urejeno in uravnoteženo,
  • poskusite z uporabo sprostitvenih tehnik in telovadbo,
  • ne preobremenjujte se in bodite potrpežljivi.