Možganska kap vsako leto prizadene vsaj 0,2 % populacije in več kot 1 % ljudi, starejših od 65 let. Bolezen je usodna za eno tretjino zbolelih, tretjina je popolnoma odvisna od tuje pomoči in le ena tretjina jih po kapi lahko živi samostojno. V Sloveniji se zdravi zaradi možgansko-žilnih bolezni zdravi okoli 4.400 oseb na letno, okoli 2.100 jih umre. Delež možganske kapi zajema 10 % vseh smrti, v Sloveniji pa je možganska kap na tretjem mestu glede na vzrok smrti.

Možganske celice za svoje delovanje potrebujejo nenehno oskrbo s kisikom, ki jim ga dovaja kri. Če je krvni obtok v možganih moten zaradi zamašitve, to povzroči smrt celic v tistem delu možganov, ki ga zamašena žila ne more več oskrbeti s kisikom. To vodi v nastanek značilnih simptomov in znakov, ki lahko trajajo nekaj tednov, mesecev ali so celo trajni. Vzrok za možgansko kap je lahko tudi krvavitev. Vzrok je zvišan krvni tlak. Žile zaradi povišanega krvnega tlaka postanejo toge, notranje stene razpokajo. Žile lahko postanejo porozne in sčasoma popustijo, zaradi česar nastopi krvavitev v možgane.

Znaki in simptomi se razvijejo v nekaj sekundah oz. minutah odvisno predvsem od tega, kateri del možganov je prizadet in kako močno je prizadet. Če je prizadeta leva polovica možganov, so posledice vidne na desni polovici telesa in obratno. Možganska kap se lahko kaže s komaj opaznimi ali pa zelo izraženimi nevrološkimi motnjami. Bolniku lahko ohromi polovica obraza ali cela polovica telesa, lahko nenadoma ne more več govoriti ali govori težko ali zmedeno. Pojavi se lahko tudi vrtoglavica, bolnik ne more samostojno stati in pada, glavobol, slabost z bruhanjem ter motnje vida.

Test GROM:

  • GOVOR - Bolniku rečemo preprost stavek, npr. Danes je lep dan, in ga prosimo, naj ga ponovi. Zdrav človek ga bo brez težav ponovil, medtem ko si ga bolnik z možgansko kapjo s težavo zapomnil, še težje pa ga bo ponovil oz. ga sploh ne bo mogel pravilno ponoviti.
  • ROKE - Bolnika prosimo, naj iztegne obe roki v višini ramen. Zdrav človek ju brez težav obdrži v tem položaju tudi dlje časa, medtem ko bolnik z možgansko kapjo ena roka takoj omahne.
  • OBRAZ - Bolnika prosimo, naj se nam na široko nasmeji. Pri zdravem človeku so ustnice simetrične, bolnik z možgansko kapjo pa ima eno stran povešeno.
  • MINUTA - Če opazite te znake pri svojcu ali kom drugem, ne oklevajte, ampak takoj pokličite 112 in dispečerju povejte, da utemeljeno predvidevate, da imate ob sebi človeka, ki ga je zadela akutna možganska kap.

Obravnava bolnika: Zdravnik se za vrstni red preiskav odloči glede na bolnikovo nevrološko prizadetost. Najpomembnejši je klinični nevrološki pregled, s katerim se oceni stopnjo nevrološke okvare. Pri vsakem bolniku se opravi slikanje možganov z računalniško tomografijo glave (CT glave) ali včasih z magnetno resonanco glave (MR glave). Izmeri se krvni tlak, določi vrednost krvnega sladkorja in raven holesterola.

Zdravljenje sestoji iz ukrepov in zdravljenja stanj čimprej ob nastopu možganske kapi in zdravljenja sočasnih bolezni ter nadzor dejavnikov tveganja za možgansko kap.Vsakršno čakanje lahko naredi bolniku le še hujšo, tudi trajno škodo ali povzroči celo smrt. Po zdravljenju v bolnišnici ali po pregledu pri nevrologu je potrebno jemati zdravila. V zgodnjem obdobju po možganski kapi je pomembna čimprejšnja rehabilitacija, s katero bolnik nadaljuje po odhodu iz bolnišnice. Bolniki imajo lahko po možganski kapi tudi psihične težave, najpogosteje depresijo, ki jo zdravimo z zdravili in psihološko podporo.

Bolezen se lahko ponovi, možnost ponovitve je manjša, če imajo bolniki urejen krvni tlak, holesterol in sladkorno bolezen. Na pojavnost možganske kapi lahko vplivamo le deloma. Na nekatere dejavnike tveganja, kot so spol, starost in dednost, ne moremo vplivati, lahko pa zelo veliko storite na področju zdravega življenja in odstranjevanja dejavnikov tveganja. Redni kontrolni pregledi pri osebnem zdravniku in kontrole pri specialistih so nujne. Bolnik mora upoštevati navodila zdravnika, redno in pravilno jemanje zdravila in se držati navodil za zdrav življenjski slog.