Okužba sečil je razmeroma pogost problem ljudi vseh starosti. Najpogostejši vzrok okužbe sečil je bakterijska okužba, ki prek sečnice zajame sečni mehur. Okužbo običajno povzročajo bakterije (Escherichia coli in Klebsiella), ki jih sicer najdemo v prebavilih, vendar iz zadnjika preidejo v sečnico in od tam v sečni mehur. Bakterije se pritrdijo na steno mehurja in povzročajo vnetje.

Okužba sečil je pogostejša pri ženskah kot pri moških preprosto zato, ker sta ženska sečnica in nožnica bliže zadnjiku. Poleg tega imajo ženske krajšo sečnico kot moški, zato imajo bakterije krajšo pot in se lahko prenesejo tudi med spolnim odnosom. Okužbe vsaj enkrat v življenju prizadenejo okoli 50 % žensk, več kot 30 % žensk pa ima ponavljajoče okužbe sečil. Po 55. letu starosti pa se zaradi povečane prostate obolevnost poveča tudi pri moških.

Drugi vzroki za okužbo sečil so lahko tudi draženje zaradi kamnov v sečnem mehurju ali kemičnih snovi, dražečih snovi v prehrani, nosečnost ali menopavza. Okužba sečil je pogostejša pri diabetikih. Pri ljudeh, ki so bolj nagnjeni k okužbam sečil, se le-te lahko pojavijo hitreje, ko oslabi njihov imunski sistem, npr. ob pomanjkanju spanca, pri preobremenjenem delavniku ali zaradi stresa.

Ogrožene skupine: nosečnice in sladkorni bolniki

Pri nosečnicah je okužba sečil lahko nevarna tudi za plod, zato je treba prisotnost bakterij v urinu zdraviti, tudi če ni kliničnih znakov okužbe. Zato nosečnicam večkrat pregledajo urin med nosečnostjo. Sladkorni bolniki obeh spolov pogosteje zbolevajo za okužbami sečil, saj sladkor v urinu spodbuja rast bakterij. Kot že omenjeno, je zanje značilen zapleten potek bolezni, zato jih nemudoma napotimo k zdravniku.

Okužbo sečil je običajno mogoče hitro prepoznati. Značilni simptomi, ki kažejo na okužbo sečil so:

  • pogosto siljenje na vodo,
  • pekoče in boleče odvajanje urina,
  • urin ima neprijeten vonj in je moten.

Okužba sečil lahko povzroča tudi neprijetno bolečino v spodnjem delu trebuha tik pod popkom in v spodnjem delu hrbta. Če je v urinu prisotna kri ali pa težave ne izginejo ali se poslabšajo, je potreben posvet z zdravnikom. Če do okužbe vseeno pride, lahko blago obliko pozdravimo tudi sami. Pomembno je, da pijete veliko tekočine, predvsem vode. Priporočamo uživanje ameriške brusnice v obliki tablet ali soka, saj preprečuje vezavo bakterij na sluznico mehurja. Vsebuje tudi veliko vitamina C, ki zakisa urin in tako zmanjša razrast bakterij. Razmnoževanje bakterij prav tako zmanjša čaj iz gornikovih listov (uva- -ursi), ki hkrati pospešuje odvajanje seča in celjenje sluznice sečil. Za svoje delovanje potrebuje alkalen seč, zato se moramo ob njegovi uporabi izogibati kislih dodatkov in sokov. Uporabljamo ga lahko največ teden dni. Ugodno delujejo tudi čaji, ki povečajo odvajanje seča. To so njivska preslica, gladež, kopriva, breza, goli kilavec in zlata rozga, ki hkrati deluje protimikrobno. Pritrjevanje bakterij na stene sečil pa preprečuje tudi D-manoza, ki je v kombinaciji z naravnim antibiotikom iz granatnega jabolka novost na tržišču. V času nosečnosti in dojenja je dovoljena uporaba zlate rozge, gladeža in ameriške brusnice.

Od homeopatskih zdravil so primerni Catharis, Dulcamara in Staphysagria. Za pravi izbor zdravila se posvetujte s farmacevtom ali homeopatom. Zdravnik diagnozo vnetja sečil postavi s pomočjo klinične slike, pregleda seča in včasih urinokulture. Bakterijsko okužbo zdravimo z antibiotiki. Izbor zdravila in vrsta zdravljenja sta odvisna predvsem od mesta okužbe, starosti bolnika in spola.